Naj vas zaradi e-novic ne (u)lovi tržni inšpektor!

Minili so časi, ko smo lahko bazo za e-novice dobili kar tako, da smo se sprehodili po spletnih straneh in kopirali e-poštne naslove. Zaradi vse večjega navala nezaželenih sporočil že več let velja zakonodaja, ki skuša omejiti pošiljanje. Poglejmo torej, kaj morate upoštevati pri pošiljanju e-novic, da vas ne kaznuje inšpektor.

 

Kako zakonito narediti bazo e-poštnih naslovov?

Vsak naročnik, ki je fizična oseba, mora po 6. členu Zakona o elektronskem poslovanju na trgu “vnaprej soglašati s pošiljanjem”. Kar v praksi pomeni, da se mora sam prijaviti. Če se želite še dodatno zavarovati, naj se mu ob prijavi pošlje sporočilo, kjer mora s klikom še enkrat potrditi prijavo. Le tako ste lahko prepričani, da se je oseba sama prijavila.

 

Katere vsebine lahko umestim v e-novico?

E-novice lahko pošiljate svojim obstoječim, strankam, če ste od njih pridobili e-poštni naslov. Zakon pravi, da lahko podjetje “naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov” (158. člen Zakona o elektronskih komunikacijah). Vaše e-novice torej ne smejo vsebovati vsebin, ki niso povezane z vašo ponudbo. Če ima vaše podjetje več različnih dejavnosti, lahko torej strankam pošiljate samo sporočila s komercialno vsebino o storitvah in izdelkih, podobnih tistim, ki so jih od vas že kupile. V praksi, če imate hkrati gostinski lokal in prodajo orodja, kupcu orodja ne bi smeli poslati sporočila o akcijah v vašem lokalu.

 

Kaj mora vsebovati vsako sporočilo?

Prejemniku e-novice morate vedno ponuditi možnost odjave iz baze – običajno v nogo sporočila vstavite povezavo z odjavo. Če je naročnik prijavljen v več seznamov za pošiljanje e-novic, naj ima možnost odjave iz posamezne oziroma vseh skupin.

Vsako sporočilo mora vsebovati tudi podatek o tem, kdo ga pošilja (6. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu)

 

Ne pozabite na splošne pogoje

Uporabnik naj se pri prijavi na e-novice strinja s pošiljanjem in načinom obdelave podatkov. V splošne pogoje ali posebno temu namenjeno besedilo napišite, katere podatke boste shranili, kako jih boste obdelovali, zagotovite, da ne bo prišlo do zlorab ipd. Poveste lahko tudi, kakšna sporočila boste pošiljali in kako pogosto.

 

Kakšna je kazen?

Globe so odvisne od velikosti podjetja. Od 1.000 do 4.000 € za odgovorno osebo pravne osebe, 2.000 do 20.000 za samostojne podjetnike in kar 10.000 do 50.000 za srednje in velike gospodarske družbe.

A če boste upoštevali zgornja navodila, vam ne bo treba skrbeti. Osredotočili se boste lahko na najpomembnejše: pospeševanje prodaje s pomočjo e-novic.

 

  1. Pozdravljeni,
    zanima me, kakšen je postopek prijave določenega podjetja, ki neprestano pošilja sporočila, čeprav se nanj nikoli nisem prijavil?
    Kako poteka prijava tujega podjetja (npr. hrvaškega), ki kljub opozorilom ne preneha s pošiljanjem svojih ponudb?

    1. Pozdravljeni!
      Spam, kateraga so poslali slovenski uporabniki ali podjetja, lahko prijavite na tržni inšpektorat (gp.tirs@gov.si) ali na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (info.box@akos-rs.si). Na informacijskega pooblaščenca (gp.ip@ip-rs.si) se obrnete v primeru, če je pošiljatelj vaš naslov pridobil brez vašega soglasja ali pa ga je posredoval drugemu podjetju.
      Spam iz tujine lahko prijavite v npr. Spamcop.net.
      Nezaželeno pošto iz Hrvaške prijavite na HAKOM (http://www.hakom.hr/) ali pa pišete ponudniku interneta (Bnet (abuse@xnet.hr), CARNet (abuse@carnet.hr), T-Com (abuse@t-com.hr), Iskon Internet (abuse@iskon.hr), Vodatel (abuse@vodatel.hr), … Navodila za T-Com o tem, katere podatke morate priložiti prijavi http://faq.hrvatskitelekom.hr/pages/category.xhtml?question=202).
      Pišite, če vas zanima še kaj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja